Citati avtorja Hana Čeferin

»Tako revija kot Ljubaw letos raziskujeta načine razumevanja udobja in varnosti ter kako jih razumeti v kontekstu predstav o družini, ljubezni, prijateljstvu in skupnosti.«

»Tako revija kot Ljubaw letos raziskujeta načine razumevanja udobja in varnosti.«

»Pri kuratorski raziskavi smo se osredinjali na projekte, ki vidijo udobje kot alternativo svetu, ki se pogosto zdi izoliran, raziskujejo odnos do lastnega telesa, osebnih odnosov, družinske zgodovine in identitet ter poudarjajo pomen sorodstva, pripadnosti in skupnosti.«

»Potencial tiska kot sodobne umetniške discipline.«

»Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega so prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje ... Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Kolaži lebdečih žensk v fiktivnih okoljih urbane narave in abstrahiranih prizorov za jedilno mizo so posledica dolgotrajne zamejenosti na zgolj prostor kuhinje, rutino doma in domačih opravil, obenem pa osebna refleksija o vlogi ženske kot gospodinje in primarne skrbnice otrok.«

»Njene ženske so razosebljene, nič več individualni subjekti, namesto tega prikazane le kot skupina delovnih rok, ki obstaja in deluje v prostoru domače kuhinje (...). Skozi fotografije teles, postavljenih v naravna okolja, in rok, ki tvorijo imaginarne skupnosti, si umetnica zamišlja utopične scenarije pobega iz družbeno determiniranih vlog.«

»Ko pod drobnogled vzamemo slovenske umetnike in umetnice, ki se danes ukvarjajo s telesom, se zdi, da telo zanje ni več zanimivo samo zaradi njegovega (pogosto) kontroverznega pomena.«

»Naj gre za pest frnikol, čopičev, plastično igračo ali staro kolebnico, v vpadljivo osvetljenih konstrukcijah postajajo vsi avtonomni subjekti.«

»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«

»S tovrstno sopostavitvijo želi Rosc opozoriti na nezanesljivost spomina in idealizacijo otroštva, predvsem pa na to, da sedanjost nikoli ne more obstajati neodvisno od naše preteklosti.«

»Ali je to podoba ali material? Ali gre za občutek, samo gesto? Kako opazujemo podobe in zakaj jih gledamo tako, kot jih gledamo?«

»Pristopi so seveda različni, ampak kot pozitivno pri tej mlajši fotografiji dojemam dodajanje. Iskanje nečesa novega. To ne pomeni, da je to, kar je bilo, slabše, ampak da vendarle postajamo bolj dojemljivi za novosti.«

»Zanimalo pa me je, kako do te eksperimentacije pristopamo pri nas.«

»V vsakdanjih motivih kmečkega življenja je znal ujeti nekaj, kar sega izven vizualnega motiva, je globlje, človeško, ontološko.«